V Povedano bolj konkretno, standardi so definirani enotni

V Sloveniji smo Zakon o standardizaciji sprejeli leta 1999.V zakonu je poleg ostalih izrazov razložen tudi pomen besed standardizacije instandarda. Tako je: Ø standardizacija opredeljena kot dejavnostvzpostavljanja dolo?il glede na dejanske ali možne težave za skupno inponavljajo?o se uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti nadanem podro?ju inØ standard kot dokument, ki nastane s konsenzom inga sprejme priznani organ, ki dolo?a pravila, smernice ali zna?ilnosti zadejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za ob?o in ve?kratno uporabo inusmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem podro?ju V najpreprostejšem pomenu je standard dogovor o tem, kakonekaj po?eti. Povedano bolj konkretno, standardi so definirani enotni predpisi(navodila) za merjenje, pogoje, specifikacije..

med posameznimizainteresiranimi stranmi: kupec – prodajalec, proizvajalec – uporabnik, vlada –industrija. 20. Ne glede na dejavnost, sodobna podjetja, brez ustreznihsistemov vodenja kakovosti prakti?no ne more ve? obstajati. Poznanih je ve?standardov, ki v splošnem zagotavljajo kakovost ( SIST EN ISO 3834, ISO 9001, BSEN 729, DIN 6700-2…

Best services for writing your paper according to Trustpilot

Premium Partner
From $18.00 per page
4,8 / 5
4,80
Writers Experience
4,80
Delivery
4,90
Support
4,70
Price
Recommended Service
From $13.90 per page
4,6 / 5
4,70
Writers Experience
4,70
Delivery
4,60
Support
4,60
Price
From $20.00 per page
4,5 / 5
4,80
Writers Experience
4,50
Delivery
4,40
Support
4,10
Price
* All Partners were chosen among 50+ writing services by our Customer Satisfaction Team

). Nekateri so bolj splošni, primerni za vse dejavnosti,drugi pa za to?no dolo?eno proizvodnjo ali aktivnost. 18 Standard podaja zahteve za dolo?en izdelek (material,predmet…), sistem ali storitev, oz. opisuje dolo?eno metodo ali postopek.Standardi tako zagotavljajo, da so izdelki in storitve varni, zanesljivi inkvalitetni/kakovostni.

Podjetjem so v pomo? pri vstopu na tuje trge, sajpove?ujejo produktivnost in konkuren?nost na trgu. Izdelki in storitve, kilahko dokažejo svojo skladnost s standardi, so na trgu bolj cenjeni. Standardizàcija oziroma je metoda, katere bistvo je vodstranjevanju odve?ne raznovrstnosti in dolo?anju izena?enosti glede na:kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost,zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.

 Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobripriznani organ in ki dolo?a pravila, smernice ali zna?ilnosti za dejavnosti innjihove rezultate – izdelke, storitve, procese in proizvodne postopke ter jenamenjen za ob?o in ve?kratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnjeurejenosti na danem podro?ju. V standardih lahko najdemo tehni?ne specifikacije in druganatan?na merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusnipostopki ali definicije posameznih zna?ilnosti. Standardi se pripravljajopredvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki soskladni z njimi, primerni za uporabo. ?eprav je standardizirano že skoraj vse, se kljub vsemuodpirajo vedno nova podro?ja.

Povsod, kjer bo potrebno, se bodo standardi šenaprej razvijali, popravljali in dopolnjevali. Vsi standardi se po 5 letihpregledajo in revidirajo ali nadomestijo z novimi.Potreba po standardih sezaradi inovacij in hitrega tehni?nega napredka ni zmanjšala, ampak se je šecelo okrepila.

19 Standardizacijski dokumenti nastajajo v mednarodnih (ISO,IEC), evropskih (CEN, CENELEC, ETSI) in nacionalnih organizacijah zastandardizacijo (BSI, DIN, SIST).Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativnidokument, ki ga ob upoštevanju na?el iz zakona o standardizaciji in skladno ssvojimi pravili sprejme inštitut in se ozna?i s kratico SIST. Glede na izvorlo?imo: Ø izvirni slovenski standard – slovenskinacionalni standardi so v ve?ini primerov privzeti evropski ali mednarodnistandardi. Pri tem moramo vedeti, da imajo evropski standardi prednost predizvirnimi nacionalnimi. Izvirni slovenski standardi se lahko sprejemajo letakrat, kadar ne obstaja ustrezen evropski ali mednarodni ali tuji standard zadolo?eno podro?je, Ø privzeti mednarodni standard – Postopek pobudeje podoben kot v primeru izvirnih standardov, pri ?emer se morajo v primeruprevzema evropskih standardov upoštevati še pravila za njihov prevzem, Ø privzeti evropski standard, Ø privzeti tuji nacionalni standard.

 Drugi standardizacijski dokumenti, ki jih izdaja inštitut,so:- tehni?na specifikacija,- tehni?no poro?ilo in- vodilo. Kadar se privzame mednarodni, evropski ali tuj nacionalnistandard, se pred oznako privzetega standarda doda kratica SIST. 20 Primer: SIST ISO 17734-2:2006SIST EN 1186-10:2003SIST DIN 1995-1 Pri privzemu dopolnila ali popravka mednarodnega, evropskegaali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, ki je že sprejet kotslovenski nacionalni standard, se oznako tvori iz referen?ne oznake slovenskeganacionalnega standarda, ohrani pa se ozna?ba izvirnega dodatka ali popravka indoda letnica privzema. Primer: EN 135:1994                               SISTEN 135:1998 EN 135:1994/A1:1999                SIST EN 135:1998/A1:2000

x

Hi!
I'm Simon!

Would you like to get a custom essay? How about receiving a customized one?

Check it out