V kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost

V Sloveniji smo Zakon o standardizaciji sprejeli leta 1999.
V zakonu je poleg ostalih izrazov razložen tudi pomen besed standardizacije in
standarda. Tako je:

 

Ø 
standardizacija opredeljena kot dejavnost
vzpostavljanja dolo?il glede na dejanske ali možne težave za skupno in
ponavljajo?o se uporabo z namenom, da se doseže optimalna stopnja urejenosti na
danem podro?ju in

We Will Write a Custom Essay Specifically
For You For Only $13.90/page!


order now

Ø 
standard kot dokument, ki nastane s konsenzom in
ga sprejme priznani organ, ki dolo?a pravila, smernice ali zna?ilnosti za
dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za ob?o in ve?kratno uporabo in
usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem podro?ju

 

V najpreprostejšem pomenu je standard dogovor o tem, kako
nekaj po?eti. Povedano bolj konkretno, standardi so definirani enotni predpisi
(navodila) za merjenje, pogoje, specifikacije.. med posameznimi
zainteresiranimi stranmi: kupec – prodajalec, proizvajalec – uporabnik, vlada –
industrija. 20.

 

Ne glede na dejavnost, sodobna podjetja, brez ustreznih
sistemov vodenja kakovosti prakti?no ne more ve? obstajati. Poznanih je ve?
standardov, ki v splošnem zagotavljajo kakovost ( SIST EN ISO 3834, ISO 9001, BS
EN 729, DIN 6700-2…). Nekateri so bolj splošni, primerni za vse dejavnosti,
drugi pa za to?no dolo?eno proizvodnjo ali aktivnost. 18

 

Standard podaja zahteve za dolo?en izdelek (material,
predmet…), sistem ali storitev, oz. opisuje dolo?eno metodo ali postopek.
Standardi tako zagotavljajo, da so izdelki in storitve varni, zanesljivi in
kvalitetni/kakovostni. Podjetjem so v pomo? pri vstopu na tuje trge, saj
pove?ujejo produktivnost in konkuren?nost na trgu. Izdelki in storitve, ki
lahko dokažejo svojo skladnost s standardi, so na trgu bolj cenjeni.

 

Standardizàcija oziroma je metoda, katere bistvo je v
odstranjevanju odve?ne raznovrstnosti in dolo?anju izena?enosti glede na:
kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost,
zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.

 

Standard je dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri
priznani organ in ki dolo?a pravila, smernice ali zna?ilnosti za dejavnosti in
njihove rezultate – izdelke, storitve, procese in proizvodne postopke ter je
namenjen za ob?o in ve?kratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje
urejenosti na danem podro?ju.

 

V standardih lahko najdemo tehni?ne specifikacije in druga
natan?na merila, ki se pogosto uporabljajo kot pravila, navodila, preskusni
postopki ali definicije posameznih zna?ilnosti. Standardi se pripravljajo
predvsem zato, da bi bili materiali, izdelki, postopki in storitve, ki so
skladni z njimi, primerni za uporabo.

 

?eprav je standardizirano že skoraj vse, se kljub vsemu
odpirajo vedno nova podro?ja. Povsod, kjer bo potrebno, se bodo standardi še
naprej razvijali, popravljali in dopolnjevali. Vsi standardi se po 5 letih
pregledajo in revidirajo ali nadomestijo z novimi.Potreba po standardih se
zaradi inovacij in hitrega tehni?nega napredka ni zmanjšala, ampak se je še
celo okrepila. 19

 

Standardizacijski dokumenti nastajajo v mednarodnih (ISO,
IEC), evropskih (CEN, CENELEC, ETSI) in nacionalnih organizacijah za
standardizacijo (BSI, DIN, SIST).

Slovenski nacionalni standard je javna listina in normativni
dokument, ki ga ob upoštevanju na?el iz zakona o standardizaciji in skladno s
svojimi pravili sprejme inštitut in se ozna?i s kratico SIST. Glede na izvor
lo?imo:

 

Ø 
izvirni slovenski standard – slovenski
nacionalni standardi so v ve?ini primerov privzeti evropski ali mednarodni
standardi. Pri tem moramo vedeti, da imajo evropski standardi prednost pred
izvirnimi nacionalnimi. Izvirni slovenski standardi se lahko sprejemajo le
takrat, kadar ne obstaja ustrezen evropski ali mednarodni ali tuji standard za
dolo?eno podro?je,

 

Ø 
privzeti mednarodni standard – Postopek pobude
je podoben kot v primeru izvirnih standardov, pri ?emer se morajo v primeru
prevzema evropskih standardov upoštevati še pravila za njihov prevzem,

 

Ø 
privzeti evropski standard,

 

Ø 
privzeti tuji nacionalni standard.

 

Drugi standardizacijski dokumenti, ki jih izdaja inštitut,
so:

– tehni?na specifikacija,

– tehni?no poro?ilo in

– vodilo.

 

Kadar se privzame mednarodni, evropski ali tuj nacionalni
standard, se pred oznako privzetega standarda doda kratica SIST. 20

 

Primer:

 

SIST ISO 17734-2:2006

SIST EN 1186-10:2003

SIST DIN 1995-1

 

Pri privzemu dopolnila ali popravka mednarodnega, evropskega
ali tujega nacionalnega standardizacijskega dokumenta, ki je že sprejet kot
slovenski nacionalni standard, se oznako tvori iz referen?ne oznake slovenskega
nacionalnega standarda, ohrani pa se ozna?ba izvirnega dodatka ali popravka in
doda letnica privzema.

 

Primer:

 

EN 135:1994                               SIST
EN 135:1998

 

EN 135:1994/A1:1999                SIST EN 135:1998/A1:2000